Pred deželnim sodiščem v Železnem se je v četrtek začelo sojenje 34-letnemu Dunajčanu, ki je obtožen poskusa umora novega partnerja svoje nekdanje dekle. Incident se je zgodil julija lani med tradicionalnim festivalom na obali Neufelder See, ko je obtoženec z nožem večkrat zabodel žrtev in ji povzročil do osem centimetrov globoke rane. Napad naj bi bil posledica ljubosumja, saj se obtoženi ni mogel sprijazniti s koncem zveze. Obtoženec je pred sodnikom priznal dejansko stanje dogodka, vendar je odločno zanikal namero uboja. Trdil je, da žrtve ni želel ubiti, temveč le poškodovati, kar bo ključno vprašanje pri določanju končne sodbe. Sodni izvedenci so v postopku podali mnenja o resnosti poškodb in stopnji nevarnosti za življenje napadenega moškega. Razsodba naj bi bila po napovedih sodišča znana še isti popoldan. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost avstrijske javnosti, saj gre za nasilno dejanje na priljubljeni turistični prireditvi, kjer je bilo prisotnih veliko ljudi. Varnostni protokoli na tovrstnih poletnih dogodkih so se po tem dogodku ponovno znašli pod drobnogledom lokalnih oblasti.

Švicarski preiskovalni organi so v petek ponovno zaslišali Jacquesa in Jessico Moretti, upravnika bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, zaradi njune domnevne vloge pri uničujočem požaru. Zakonca sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in malomarnega povzročitve požara. Preiskava se osredotoča na okoliščine tragičnega dogodka, ki je zahteval smrtne žrtve in povzročil obsežno materialno škodo v tem priljubljenem turističnem kraju. Postopek se nadaljuje z zbiranjem pričevanj in dokazov, s katerimi želijo organi pregona ugotoviti natančno stopnjo odgovornosti lastnikov lokala. Po navedbah švicarskih medijev je tokratno zaslišanje ključno za razjasnitev varnostnih protokolov, ki so bili v veljavi v času incidenta. Preiskovalci preverjajo, ali so bile upoštevane vse protipožarne smernice oziroma ali je do tragedije prišlo zaradi opustitve dolžnega ravnanja upravnikov. Primera se je lotilo kantonalno tožilstvo, ki bo na podlagi zbranih izjav odločilo o morebitni vložitvi obtožnice. Dogodek je močno pretresel lokalno skupnost in turistične delavce v regiji Valais, saj gre za eno hujših nesreč v zadnjem obdobju na tem območju. Zaradi resnosti obtožb, ki vključujejo izgubo življenj, zakonca Moretti ostajata v središču sodne preiskave, medtem ko se preostali oškodovanci pripravljajo na morebitne odškodninske tožbe.

Tožilstvo v Tajpeju je vložilo obtožnico proti 28-letnemu moškemu s priimkom Chen, ki je 30. decembra lani povzročil preplah na glavni železniški postaji v prestolnici. Obtoženec je v podzemnih prostorih, kjer se stikajo linije tajvanskih železnic in podzemne železnice, namerno širil lažne informacije o iztirjenju vlaka in prekinitvi prometa v obeh smereh. Poleg širjenja dezinformacij je Chen sprožil gumbe za pomoč potnikom in alarm za odvajanje dima, kar je povzročilo dodatno zmedo med potniki. Incident se je zgodil v obdobju povečane varnostne občutljivosti, le kratek čas po poročilih o domnevnih napadih na javnih prevoznih sredstvih. Moški se je vedel agresivno, poskušal je fizično napasti mimoidoče in nasilno vstopiti skozi prodajne avtomate za vozovnice, pri čemer je vpil, da želi priti do postaje Zhongshan. Zaradi neposredne nevarnosti in ogrožanja javne varnosti so ga organi pregona obravnavali s prednostjo, tožilstvo pa je sedaj uradno potrdilo obtožbe o ustrahovanju javnosti in povzročanju splošne nevarnosti.

Poleg Barryja Pollacka bo Nicolása Madura v ZDA zastopal tudi odvetnik Mark Donnelly. Oba odvetnika bosta vodila obrambo Madura in Cilie Flores pred obtožbami ZDA. Pollack se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega v imenu Madura.

V nemškem Völklingnu se bo v kratkem začel sodni proces proti moškemu, ki je osumljen, da je avgusta lani med policijsko operacijo ubil policista. Obtoženec naj bi streljal na policijske enote, ko so te poskušale izvesti hišno preiskavo v zvezni deželi Posavje (Saarland). Dogodek je v lanskem letu sprožil val ogorčenja po vsej državi in vnovič odprl razprave o varnosti policistov med izvajanjem uradnih dolžnosti. Sodišče je potrdilo, da so vsi postopkovni pogoji izpolnjeni in da se bo glavna obravnava pričela v prihodnjih tednih. Tožilstvo moškemu očita umor, saj naj bi na uradno osebo streljal načrtno in s hladnokrvnim naklepom. Celoten proces bo pod strogim nadzorom javnosti, saj gre za enega najbolj odmevnih napadov na organe pregona v zadnjem obdobju v tej regiji.

Ameriški generalni državni tožilec je napovedal, da bodo venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga deležni najstrožje kazni, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama. Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo Madura v okviru obtožb o trgovini z mormotiki in korupciji. Napoved o strogi kazni odraža odločnost ameriške administracije pri pregonu venezuelskega vodstva, ki ga Washington ne priznava kot legitimnega. V odzivu na ameriške grožnje je venezuelski generalni državni tožilec izjavil, da za varnost predsednika Madura in njegove žene neposredno odgovarja vlada Združenih držav Amerike. Venezuelska stran te napovedi interpretira kot neposreden napad na suverenost države in varnost njenih najvišjih predstavnikov. Diplomatski odnosi med Caracasom in Washingtonom ostajajo na najnižji točki, saj se obe strani spopadata z vprašanji legitimnosti in mednarodnega prava.

V 76. letu starosti je umrl Joseph E. McGettigan III, priznani pensilvanski tožilec, ki je vodil odmevne kazenske postopke proti nekdanjemu nogometnemu trenerju Jerryju Sanduskyju in dediču kemijskega imperija Johnu du Pontu. McGettigan je umrl 31. decembra v predmestju Filadelfije, njegovo smrt pa je potrdila pogrebna služba v East Norritonu. V svoji karieri je zasedal vidne položaje, med drugim je služil kot višji namestnik generalnega tožilca in pomočnik okrožnega tožilca v okrožju Delaware. Njegov najbolj odmeven primer je bila obsodba Jerryja Sanduskyja leta 2012 zaradi spolnih zlorab otrok. Kot glavni tožilec je McGettigan v zaključnem govoru porotnikom predstavil fotografije žrtev in poudaril grozovito naravo njegovih dejanj, kar je vodilo do obsodbe v 45 od 48 točk obtožnice. Pred tem, leta 1996, je uspešno preganjal Johna du Ponta zaradi umora olimpijskega rokoborca Davida Schultza. Kljub du Pontovemu duševnemu stanju je McGettigan dosegel obsodbo za umor tretje stopnje, s čimer je utrdil svoj ugled nepopustljivega pravnika v zapletenih in medijsko izpostavljenih procesih.

Iranska atletska zveza se je zavila v molk glede usode dveh reprezentantov, ki sta bila pridržana v Južni Koreji. Po navedbah dostopnih poročil sta bila športnika po dolgotrajnem in enem najbolj kontroverznih pravnih postopkov v zgodovini iranskega športa oproščena vseh obtožb. Kljub oprostilni sodbi se reprezentanta nista vrnila v Iran, o njunem trenutnem bivališču ali načrtih za vrnitev pa ni uradnih informacij. Fizična odsotnost športnikov in odsotnost pojasnil s strani nacionalne zveze sta v iranski javnosti sprožili val ugibanj in kritik. Zveza, ki je bila že v preteklosti deležna očitkov zaradi vloge pri nastanku tega primera, zdaj zavrača odgovore na vprašanja o tem, kdaj in če sploh se bosta atleti vrnila v domovino. Primer velja za enega najtemnejših v iranskem športu, saj vključuje zapletena diplomatska in pravna vprašanja med Teheranom in Seulom.

Policija v kanadskem mestu Barrie je v torek sporočila, da so 47-letno žensko uradno obtožili umora prve stopnje v povezavi s smrtjo njenega desetletnega sina. Tragični dogodek se je zgodil na silvestrovo, ko so policisti po prejetem klicu za preverjanje stanja v stanovanju v bližini ulic Bayview Drive in Little Avenue odkrili truplo dečka. Policija je v stanovanje vstopila okoli 15. ure, vendar otroku niso mogli več pomagati. Preiskava primera je v teku, oblasti pa za zdaj niso razkrile motiva ali podrobnosti o načinu smrti. Obtožena mati ostaja v priporu, medtem ko se lokalna skupnost sooča s posledicami pretresljivega nasilja v družini. Ta primer ponovno odpira vprašanja o učinkovitosti preventivnih preverjanj in zaščite ranljivih mladoletnikov v domačem okolju.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriška vojska je v izjemni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores v Caracasu ter ju prepeljala v pridržanje v New York. Maduro, ki je nekdanji neomejeni vladar z nafto bogate države, se je na posnetkih Bele hiše pojavil v rjavi uniformi in z vklenjenimi rokami v spremstvu agentov agencije DEA. Trenutno sta zaprta v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer pričakujeta sojenje zaradi resnih obtožb o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno in koruptivno vlado, ki je v ZDA pošiljala tisoče ton prepovedanih substanc. Obtožnica poleg predsedniškega para zajema tudi njunega sina in tri tesne sodelavce. Generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da se bodo obtoženci soočili z ameriškim pravosodnim sistemom na ameriških tleh. Med obtožbami so navedene povezave s terorističnimi organizacijami, uvoz kokaina ter nezakonito posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko so nekatere afriške države operacijo uradno obsodile, Washington vztraja, da gre za nujno dejanje za zagotovitev pravičnosti in varnosti v regiji. Dogodek je povzročil močne mednarodne odzive in predstavlja precedens v mednarodnih odnosih, saj so ZDA neposredno odstranile voditelja suverene države.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se sooča z ostrimi kritikami, saj so se številni posamezniki, ki jih je pomilostil, v kratkem času ponovno znašli v kazenskih postopkih. Med njimi izstopajo napadalci na ameriški Kapitol z dne 6. januarja 2021, ki so kljub predsedniški milosti nadaljevali s protizakonitimi dejavnostmi. Zachary Alam bo januarja stopil pred sodišče zaradi novega primera vloma v Virginiji, medtem ko je Christopher Moynihan iz New Yorka le nekaj mesecev po pomilostitvi domnevno pošiljal grožnje z ubojem vodji demokratske manjšine v predstavniškem domu Hakeemu Jeffriesu. John Banuelos, ki je med napadom na Kapitol streljal v zrak, je bil ponovno aretiran zaradi vpletenosti v primer ugrabitve v Utahu, DNK analiza pa ga je povezala tudi s spolnim napadom iz leta 2018. Poleg udeležencev nemirov Trump svojo pravico do pomilostitev širi tudi na posameznike, povezane z organiziranim kriminalom in preiskavo Roberta Muellerja. Odvetnik David Schoen, ki je v preteklosti zastopal Jeffreyja Epsteina in Rogerja Stona, si prizadeva za izpustitev dveh članov mafijske družine Colombo, ki prestajata dosmrtno zaporno kazen. Hkrati je zvezni sodnik odredil pripor za Briana Cola, ki je obtožen podstavljanja bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke. Sodišče je presodilo, da bi izpustitev Cola, ki je leta kopičil material za izdelavo eksplozivnih naprav, pomenila preveliko tveganje za javno varnost. Kritiki ob tem opozarjajo na domnevno nesposobnost pravne ekipe pod Trumpovim okriljem, saj so številne obtožnice v drugih primerih padle na sodiščih.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podstavitve dveh cevnih bomb pred sedežema demokratske in republikanske nacionalne stranke v Washingtonu, dan pred napadom na Kapitol 6. januarja 2021. Osumljenec bo do sojenja ostal v priporu.

Ameriški uradniki in senatorji so potrdili, da so sile Združenih držav Amerike v Venezueli pridržale predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale iz države, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Namestnik zunanjega ministra Christopher Landau in senator Tom Cotton sta javnosti sporočila, da je zunanji minister Marco Rubio potrdil Madurovo aretacijo. Po navedbah ameriških predstavnikov bo Maduro stopil pred sodišče zaradi obtožb o zločinih proti ameriškim državljanom in drugih kriminalnih dejanj. Operacija predstavlja dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih Washingtona za odstranitev Madura z oblasti. Senatorji so poudarili, da se mora začasna vlada v Venezueli zdaj odločiti, ali bo nadaljevala sodelovanje z zavezniki, kot sta Iran in Kuba, ali pa se bo vrnila v mednarodno skupnost kot demokratična država. Kljub aretaciji pa zunanje ministrstvo trenutno ne predvideva dodatnih vojaških ukrepov znotraj venezuelskega ozemlja.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po ugrabitvi prepeljali v New York, kjer je letalo pristalo v vojaškem oporišču Stewart. Predvidoma naj bi ju namestili v začasni pripor v Metropolitanskem zaporu v Brooklynu.

Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle obsežen vojaški udar na Venezuelo, v katerem so bili predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga aretirani in odpeljani iz države. Po ameriškem napadu na Caracas, kjer so odjeknile eksplozije, venezuelska vlada ne ve, kje se Maduro in njegova soproga nahajata, ter zahteva dokaze, da sta živa. Podpredsednica Delsi Rodrigez naj bi prevzela funkcijo predsednika in načrtovala tranzicijo oblasti. Trump je dejal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do prave tranzicije.

Švicarski pravosodni organi so uvedli uradno kazensko preiskavo proti francoskima državljanoma, Jacquesu in Jessici Moretti, ki sta upravljala bar v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Po navedbah policije in generalne tožilke kantona Valais sta osumljenca pridržana zaradi obtožb uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Preiskava se osredotoča na njuno odgovornost pri organizaciji dogodka in varnostnih pomanjkljivostih v objektu. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, je terjala življenja 40 ljudi, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih. Požar je izbruhnil v priljubljenem lokalu Le Constellation med novoletnim praznovanjem, preiskovalci pa so se že v začetni fazi osredotočili na morebitno uporabo pirotehnike in neustrezno izolacijo objekta. Kazenski postopek bo zdaj ugotavljal neposredno kazensko odgovornost upravnikov za eno najhujših tovrstnih nesreč v Švici v zadnjem obdobju.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v objavljenem posnetku zaslišanja pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA razkril podrobnosti svojih preiskav proti Donaldu Trumpu. Smith je med osemurnim pričanjem, ki se je odvilo za zaprtimi vrati 17. decembra, poudaril, da so bili njegovi kazenski postopki vodeni izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov. Iz posnetkov, ki so bili javnosti razkriti na silvestrovo, je razvidno, da je Smith odločno zavračal poskuse predsednika odbora Jima Jordana, da bi spodkopal legitimnost preiskav o dogodkih 6. januarja in ravnanju s tajnimi dokumenti. Med zaslišanjem je Smith pojasnil, da so bili izpiski telefonskih klicev članov kongresa, vključno z Jordanovimi, ključni za preiskavo, saj so kazali na resnost razmer med napadom na Kapitol. Smith je navedel izjave Marka Meadowsa o tem, da so bili prisotni takrat prvič vidno prestrašeni, kar je potrjevalo naravo dogodka. Tožilec se je prav tako držal strogih pravnih omejitev, saj zaradi odredbe sodnice Aileen Cannon ni želel odpreti drugega dela poročila o Trumpovih domnevnih kaznivih dejanjih. Analitiki ocenjujejo, da so republikanci skušali z objavo posnetka na praznični večer zmanjšati pozornost javnosti na vsebino, ki po njihovem mnenju ne koristi njihovi politični agendi.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriški zvezni preiskovalni organi so v Severni Karolini uspešno preprečili načrtovan teroristični napad, ki bi se moral odviti na silvestrovo. Po navedbah uradnih virov so agenti Zveznega preiskovalnega urada (FBI) aretirali najstnika, ki naj bi ga pri načrtovanju nasilnih dejanj navdihnila skrajna skupina Islamska država (IS). Osumljenec je domnevno načrtoval napade na civilne cilje, vključno s trgovino z živili in restavracijo s hitro prehrano v kraju Mint Hill v bližini mesta Charlotte. Preiskava je razkrila, da je osumljenec nameraval uporabiti nož in kladivo, svojo zvestobo pa je obljubil omenjeni teroristični organizaciji. Operacija je bila rezultat dolgotrajnega spremljanja in posredovanja tajnih agentov, ki so pravočasno ustavili morebitno tragedijo pred praznovanji novega leta. Aretirani 18-letnik je zdaj obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Incident ponovno poudarja stalno grožnjo t. i. osamljenih volkov, ki se radikalizirajo prek spleta in načrtujejo napade na mehke cilje v lokalnih skupnostih. Oblasti v Severni Karolini so potrdile, da po aretaciji ni več neposredne nevarnosti za prebivalce območja Charlotte.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Švicarske oblasti so priznale, da v baru v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletnem požaru umrlo 40 ljudi, zadnjih pet let niso izvajali požarnih inšpekcij. Priznanje je povzročilo šok med svojci žrtev. V požaru je bilo poleg umrlih poškodovanih še 116 ljudi.

Ameriški senator Mike Lee je po pogovoru z državnim sekretarjem Marcom Rubiom sporočil, da Združene države Amerike po aretaciji Nicolása Madura ne načrtujejo nadaljnjih vojaških akcij ali napadov v Venezueli. Lee je v soboto, 3. januarja 2026, prek družbenega omrežja X pojasnil, da so Madura pridržali ameriški vojaki z namenom njegove privedbe pred sodišče in kazenskega pregona v ZDA. Državni sekretar Rubio po Leejevih navedbah ne pričakuje stopnjevanja sovražnosti ali novih udarov na venezuelsko ozemlje. Razvoj dogodkov sledi dramatični operaciji, ki je privedla do padca oziroma zajetja dolgoletnega voditelja države. Ameriška administracija se zdaj očitno osredotoča na pravne postopke proti Maduru, medtem ko se razmere na terenu v Venezueli po poročilih ameriških uradnikov umirjajo brez potrebe po dodatnem vojaškem posredovanju.

Nemške oblasti so sporočile, da je 21-letni moški, ki je bil pod sumom načrtovanja terorističnega napada, zapustil zvezno deželo Saška-Anhalt in odpotoval v Tadžikistan. Po navedbah preiskovalnih organov je mladi moški Nemčijo zapustil prostovoljno, vendar pod drobnogledom varnostnih služb, ki so spremljale njegove dejavnosti zaradi indicev o morebitni radikalizaciji in pripravah na nasilno dejanje. Primer je sprožil razpravo o varnostnih protokolih in nadzoru potencialno nevarnih posameznikov v državi. Preiskovalci za zdaj niso razkrili podrobnosti o naravi načrtovanega napada ali morebitnih povezavah z mednarodnimi terorističnimi mrežami. Odhod v Tadžikistan po mnenju strokovnjakov za varnost zmanjšuje neposredno grožnjo na nemških tleh, vendar hkrati odpira vprašanja o čezmejnem sodelovanju pri spremljanju osumljencev. Policija in notranje ministrstvo še naprej preverjata vse okoliščine primera, da bi preprečili morebitne prihodnje grožnje, povezane z omenjenim posameznikom.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom generalne tožilke Pam Bondi je v južnem okrožju New Yorka vložilo obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Po navedbah republikanskih virov, tesno povezanih z administracijo Donalda Trumpa, se Maduro sooča z resnimi obtožbami narkoterorizma pred zveznim sodiščem. Bondi je v javni objavi na družbenem omrežju X poudarila, da bosta obtoženca kmalu občutila vso moč ameriškega pravosodja na ameriških tleh. Trenutno bivališče čavista in njegove soproge ostaja neznano, vendar ameriške oblasti vztrajajo pri pregonu zaradi domnevnih kriminalnih dejavnosti, povezanih z mednarodno trgovino z drogami. Ta poteza pomeni drastično zaostritev politike Washingtona do caracaškega režima, ki ga ZDA že dlje časa označujejo za nelegitimnega. Obtožnica sledi napovedim o strožjem ukrepanju zoper venezuelsko politično vodstvo v okviru nove ameriške zunanjepolitične doktrine.

Po besedah senatorja Mikea Leeja, ki se sklicuje na informacije državnega sekretarja Marca Rubia, po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ni pričakovati nadaljnjih vojaških akcij ZDA v Venezueli. Madura čaka sojenje v ZDA zaradi obtožb, ki jih ZDA obravnavajo kot kazniva dejanja.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da bodo oblasti v Združenih državah Amerike kazensko pregonile nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Postopek bo temeljil na obtožnici, ki je bila vložena na sodišču v New Yorku. Bondijeva je v javni izjavi poudarila, da bosta oba obtoženca občutila pravne posledice svojih dejanj, ter napovedala njun prevoz v ZDA, kjer jima bodo sodili. Napoved pregona sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom po nedavnih političnih pretresih v Venezueli. Ameriško tožilstvo Madura že dlje časa bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in korupcijo. Odločitev pravosodnega ministrstva ZDA nakazuje odločnost nove administracije pri uveljavljanju mednarodne pravne odgovornosti za nekdanje visoke predstavnike venezuelskega režima, ki so se zatekli v tujino ali bili odstavljeni s položajev.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

Nicolasa Madura so z letalom prepeljali v New York, kjer naj bi mu sodili zaradi obtožb v zvezi s trgovino z mamili. Po poročanju ruskih medijev je bil Maduro aretiran s strani ameriških specialnih sil in odpeljan v prostore Uprave za boj proti drogam (DEA). CNN poroča, da so Madura in njegovo ženo Silio Flores prepeljali v priporni center v Brooklynu.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriške oblasti so venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores prepeljale v priporni center Metropolitan v Brooklynu. Po poročanju televizijske mreže CNN, ki se sklicuje na vire pri newyorški policiji, so se pojavile prve fotografije Madura v vklenjenem stanju, kar potrjuje njegovo aretacijo in premestitev v Združene države Amerike. Analitik John Miller je za medije pojasnil, da bosta Maduro in Floresova v priporu verjetno nastanjena ločeno. Incident predstavlja dramatičen vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav podrobnosti o sami operaciji zajetja še niso popolnoma pojasnjene, fotografije iz pripora kažejo Madura z zaprtimi očmi in v lisicah, kar nakazuje na resnost postopkov, ki jih zoper njega vodijo ameriški organi kazenskega pregona.

V ruski regiji Rostov je v hudi prometni nesreči na avtocesti M-4 Don umrlo pet oseb, še štiri pa so bile ranjene. Po navedbah tiskovne službe regionalne uprave ministrstva za notranje zadeve je do verižnega trčenja prišlo 4. januarja zjutraj, ko naj bi voznik tovornega vozila kršil prometne predpise in trčil v več vozil. Število poškodovanih se je med preiskavo povzpelo na štiri, medtem ko so na kraju dogodka potrdili štiri smrtne žrtve. Policija je proti vozniku avtoprevoznika že uvedla kazenski postopek zaradi kršitve prometnih predpisov s smrtnim izidom dveh ali več oseb. Preiskovalci trenutno preučujejo okoliščine dogodka v okrožju Aksaj, kjer so prve ugotovitve pokazale na malomarnost voznika tovornega vozila kot glavni vzrok za tragedijo. Dogodek poudarja ponavljajoče se težave z varnostjo tovornih prevozov na ruskih avtocestah, kjer so trčenja s težkimi vozili pogosto usodna za potnike v osebnih avtomobilih.

Ameriške oblasti so v New Yorku pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo z venezuelskim voditeljem je v Združene države Amerike prispelo v okviru postopka, ki ga vodi zvezno sodišče na Manhattnu. Ruska federacija je po dogodku nemudoma pozvala Washington k njuni izpustitvi, medtem ko ameriško tožilstvo vztraja pri obtožbah o dolgotrajnih kriminalnih dejavnostih. Madura in Floresovo v New Yorku čaka prva sodna obravnava. Obtožnica južnega okrožja New Yorka Floresovi pripisuje dolgoletno zgodovino kaznivih dejanj, povezanih z delovanjem venezuelskega režima. Pridržanje predstavlja stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki že dlje časa izvaja pritisk na Madura zaradi očitkov o avtokratskem vladanju in vpletenosti v trgovino z mamili. Rusija dogodek označuje za kršitev mednarodnih norm, medtem ko ameriška stran poudarja neodvisnost sodstva pri pregonu domnevnih mednarodnih kaznivih dejanj.

V javnost so prišle prve uradne fotografije venezuelskega voditelja Nicolása Madura po njegovem prijetju s strani ameriških oblasti. Na posnetkih, ki jih je delil tudi ameriški predsednik Donald Trump, je videti Madura z zakritimi očmi in vklenjenimi rokami. Ameriška administracija je potrdila, da so bile proti njemu in njegovi soprogi vložene kazenske ovadbe, kar je privedlo do izvedbe operacije za njegovo pridržanje. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, saj ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z mamili in korupcijo. Fotografije so bile objavljene kot dokaz o uspešnosti akcije in so hitro zakrožile po svetovnih medijih, kar označuje zgodovinski preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom. Trenutno Maduro ostaja v ameriškem priporu, medtem ko potekajo nadaljnji pravni postopki.

V bližini hiše ameriškega podpredsednika JD Vancea v Cincinnatiju so v ponedeljek zjutraj aretirali 26-letnega Williama DeFoorja, ki je osumljen napada na podpredsednikovo rezidenco. Po poročanju ameriških medijev je osumljenec s kladivom razbil več oken na hiši in poškodoval vozilo tajne službe (Secret Service), s čimer je povzročil za približno 28.000 dolarjev gmotne škode. Agenti tajne službe so osumljenca opazili med prebijanjem oboda posestva, vendar se ta kljub njihovim pozivom ni ustavil, temveč je nadaljeval z razbijanjem oken na zavarovanem objektu. Preiskava je razkrila, da osumljenec prihaja iz premožne družine v okrožju Hyde Park; njegova starša sta oba zdravnika in registrirana donatorja demokratske stranke. DeFoor se trenutno spopada z več zveznimi obtožbami, vključno s poškodovanjem državne lastnine in nasilnim ravnanjem na varovanem območju. Podpredsednik Vance v času incidenta najverjetneje ni bil v hiši, saj se je pred tem mudil na Floridi na sestanku s predsednikom Donaldom Trumpom glede razmer v Venezueli. Oblasti primer še vedno preiskujejo, osumljenec pa ostaja v priporu.

Ameriško osebje je pridržalo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki se bo v Združenih državah Amerike soočil s kazenskim pregonom. Informacijo o aretaciji je potrdil republikanski senator Mike Lee po pogovoru z državnim sekretarom Marcom Rubiom. Po navedbah ameriških uradnikov gre za prelomni trenutek, ki so ga označili za »novo zoro za Venezuelo«, s čimer se končuje obdobje Madurove vladavine. Podrobnosti o natančni lokaciji pridržanja Madura in njegove soproge trenutno ostajajo neznane, prav tako pa ameriška stran še ni razkrila vseh podrobnosti operacije. Senator Rubio je poudaril, da bo tiranu sojeno pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb, ki so bile proti njemu vložene že v preteklosti. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so ZDA in številne druge države večkrat poddvomile v legitimnost njegovih volilnih zmag.

Novi članki so potrdili, da je bil Nicolás Maduro zaprt v Metropolitanskem pridržalnem centru (MDC) v New Yorku. Ta zvezni zapor je v preteklosti gostil že druge razvpite osebnosti, kot so Joaquin "El Chapo" Guzmán, Sean "Diddy" Combs in Juan Orlando Hernández.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med decembrskim zaslišanjem pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA, katerega prepisi so bili objavljeni na silvestrovo, zavrnil številne očitke republikancev pod vodstvom Jima Jordana. Smith je med osemurnim pričanjem za zaprtimi vrati pojasnil, da so bile preiskave proti Donaldu Trumpu vodene izključno na podlagi dokazov in brez političnih motivov. Posebej izstopajo navedbe o pridobivanju telefonskih izpiskov članov kongresa, kar je Smith utemeljil s potrebo po razjasnitvi dogodkov 6. januarja 2021, ko naj bi nekateri politiki, vključno z Jordanom, v strahu iskali stik z Belo hišo. Analitiki poudarjajo, da je Jordan namerno izbral čas objave dokumentov ob koncu leta, da bi zmanjšal medijsko pozornost, saj prepisi razkrivajo njegovo neuspešno soočanje s Smithom. Med zaslišanjem je prišlo do razkritij glede pričevanja Cassidy Hutchinson, ki ga je Smith v nekaterih delih označil za posredno vedenje (hearsay). Hkrati je Smith potrdil, da zaradi odredbe sodnice Aileen Cannon ni vpogledal v drugi del svojega poročila o tajnih dokumentih, kar so demokrati označili za oviranje preiskave Trumpovih domnevnih kaznivih dejanj.

Kosovski organi pregona so v sodelovanju s policijo Severne Makedonije aretirali 25-letnega turškega državljana z začasnim prebivališčem v Tetovu, ki je osumljen umora in poskusa umora v Skopju. Kaznivo dejanje se je zgodilo v silvestrski noči, ko naj bi osumljenec M. T. streljal na žrtve, pri čemer je ena oseba izgubila življenje, druga pa je bila huje poškodovana. Po navedbah ministrstva za notranje zadeve Severne Makedonije so storilca izsledili na podlagi operativnih podatkov in mednarodnega sodelovanja. Preiskovalci so na podlagi zbranih dokazov in odredbe pristojnega tožilstva podali kazensko ovadbo, ki osumljenca bremeni umora. Aretacija na Kosovu predstavlja uspešen zaključek prve faze preiskave, osumljenec pa bo po predvidenem postopku izročen severnomakedonskim oblastem za nadaljnje procesiranje pred sodiščem. Incident je v regiji zbudil precejšnjo pozornost zaradi prazničnega časa, v katerem se je zgodil, ter hitrega pobega osumljenca čez državno mejo.

Nicolása Madura so po prihodu v New York, kamor so ga prepeljali z vojaškim letalom Boeing 757, odpeljali v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Po poročanju New York Timesa je imela CIA vir v venezuelski vladi, ki je nadzoroval Madura pred njegovo aretacijo. Američani so v Caracasu izvedli vojaško operacijo, v kateri so ujeli Madura in njegovo ženo.

Guverner nigerijske zvezne države Ondo Lucky Aiyedatiwa je po nizu napadov na silvestrovo odredil okrepitev varnostnih patrulj v lokalnih skupnostih in gozdnatih območjih. Odločitev je bila sprejeta po nujnem sestanku državnega varnostnega sveta v Akureju, kjer so obravnavali bombni napad na policijsko postajo v kraju Ipele v okraju Owo. Napadalci so s silo vdrli v objekt in povzročili obsežno materialno škodo, kar je sprožilo preplah v regiji. Guverner Aiyedatiwa je poudaril, da varnost ostaja prednostna naloga, ki zahteva neprekinjen nadzor, zlasti v prazničnem času. Obljubil je, da bodo odgovorne za napad izsledili in jih privedli pred sodišče. Operacija vključuje okrepljeno sodelovanje med različnimi varnostnimi agencijami, ki bodo razširile svojo prisotnost na kritičnih točkah, da bi preprečile nadaljnje nasilje banditov in terorističnih skupin, ki delujejo na tem območju.

Generalno tožilstvo Kazahstana je sprožilo predkazenski postopek zaradi spletnih objav nekaterih državljanov, ki so podprli ukrajinske napade z droni na infrastrukturo Kaspijskega naftovodnega konzorcija (KTK). Preiskava se je začela na pobudo poslanca spodnjega doma parlamenta Aidosa Sarima, ki je organe pregona pozval k ukrepanju proti posameznikom, ki prek družbenih omrežij širijo podporo napadom na ključno energetsko infrastrukturo države. Generalni tožilec Berik Asilov je v odgovoru na poslansko vprašanje potrdil, da primer obravnavajo v skladu s členom kazenskega zakonika o spodbujanju narodnega razdora. Naftovod KTK predstavlja glavno izvozno pot za kazahstansko nafto do svetovnih trgov, zato so kakršne koli grožnje ali poškodbe objektov v pristanišču Novorosijsk strateškega pomena za gospodarstvo te srednjeazijske države. Oblasti v Astani so z uvedbo postopka pokazale ničelno toleranco do javnega podpiranja vojaških operacij, ki bi lahko ogrozile stabilnost energetske oskrbe ali nacionalno varnost. Kazahstanska vlada se v konfliktu med Rusijo in Ukrajino uradno drži nevtralne drže, vendar ostro preganja retoriko, ki bi lahko povzročila notranje napetosti ali poslabšala odnose s sosednjimi silami.

Bangladeški preiskovalci so vložili uradne obtožnice proti 17 osebam, ki jih bremenijo umora študentskega voditelja Šarifa Osmana Hadija. Po navedbah tamkajšnje policije je bil napad politično motiviran, pri čemer so kot glavne organizatorje in izvajalce zarote izpostavili podpornike stranke Awami League. Hadi, ki je veljal za vplivnega študentskega aktivista, je bil žrtev maščevanja, ki so ga po trditvah policije načrtovali v omenjeni stranki. Preiskava je pokazala, da je šlo za premišljeno dejanje, usmerjeno proti političnim nasprotnikom v času napetih družbenih razmer v državi. Obtožnica podrobno opisuje vlogo posameznih osumljencev pri izvedbi umora, ki je v Bangladešu sprožil buren odziv javnosti. Policija poudarja, da zbrani dokazi potrjujejo neposredno vpletenost lokalnih struktur Awami League pri naročilu in izvedbi tega nasilnega dejanja, ki še dodatno poglablja politični razkol v državi.

Glavni tožilec iranske province Fars je izdal strogo opozorilo posameznikom, ki sodelujejo pri uničevanju javne lastnine in povzročanju splošnega kaosa. Po njegovih navedbah so se tisti, ki uveljavljajo legitimne zahteve, jasno ločili od skupin, ki izvajajo nasilje in povzročajo gmotno škodo. Tožilstvo je poudarilo, da bodo vse osebe, ki bodo prepoznane kot povzročitelji nemirov oziroma »izgredniki«, deležne neizprosnih pravnih postopkov in kazenskih sankcij. Napovedani ukrepi prihajajo v času povečanih napetosti, kjer iranske oblasti poskušajo vzpostaviti red s strogim ločevanjem med mirnimi protestniki in tistimi, ki napadajo državno infrastrukturo. Državni organi so potrdili, da ne bodo dopuščali dejanj, ki ogrožajo javno varnost ali vodijo v vandalizem. Tožilec je v svojem nagovoru javnosti izpostavil, da je varnost državljanov in zaščita premoženja prednostna naloga pravosodnih organov v regiji Širaz.

Višje sodišče v Pančevu je 22-letnemu domačinu z inicialkami M. B. odredilo 30-dnevni pripor zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja izzivanja nacionalne, rasne in verske nestrpnosti. Osumljenec je na stavbo v Pančevu izpisal grafite z vsebino, ki neposredno spodbuja sovraštvo in poveličuje nasilje, med drugim z napisi "Oj Pazaru novi Vukovaru" in "Oj Sjenice druga Srebrnice". Policija je kazensko ovadbo podala na Višje državno tožilstvo v Pančevu, ki je predlagalo pripor zaradi nevarnosti vplivanja na priče in morebitnega oviranja kazenskega postopka. Dogodek odraža širšo problematiko medetničnih napetosti in sovražnega govora v regiji Zahodnega Balkana. Sporni grafiti so v javnosti sprožili val ogorčenja, saj se neposredno navezujejo na tragične dogodke iz vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Srbski organi pregona so s hitrim ukrepanjem in pridržanjem osumljenca jasno sporočili, da ne bodo dopuščali javnega spodbujanja nestrpnosti, ki bi lahko dodatno destabilizirala odnose med različnimi etničnimi skupinami v mestu in širši okolici.

Igralca ameriškega nogometa Christian Barmore in Stefon Diggs sta v nedeljo nastopila na odločilni tekmi lige NFL proti moštvu Miami Dolphins, čeprav sta bila pred kratkim obtožena nasilnih dejanj. Christian Barmore, ki igra na položaju obrambnega linijskega igralca za ekipo New England Patriots, se je na igrišču pojavil prvič po razkritju obtožb o domnevnem napadu na družinskega člana. Po navedbah iz poročil naj bi ženska policiji prijavila incident, ki je vodil do kazenske ovadbe. Kljub resnosti obtožb sta oba zvezdnika dobila dovoljenje vodstva lige NFL za sodelovanje na zadnji tekmi rednega dela sezone, ki je bila ključna za določitev prvega nosilca v končnici konference AFC. Odločitev lige, da igralcema ne prepove nastopa, je v športni javnosti sprožila precejšnjo mero pozornosti, saj so vpleteni v škandal zasedli osrednje mesto na igrišču v času, ko potekajo uradni pravni postopki. Stefon Diggs se je prav tako znašel pod drobnogledom zaradi ločenih obtožb o nasilju, vendar klub New England Patriots do konca tekme ni sprejel internih sankcij, ki bi jima preprečile igro.

V mestu Guanshan v okraju Taitung na vzhodu Tajvana se je v zgodnjih jutranjih urah odvila družinska tragedija, v kateri sta bila udeležena brata s priimkom Chen. Po močnem popivanju sta se sprla, spor pa se je sprevrgel v fizično obračunavanje. Mlajši brat je z nožem za sadje zabodel starejšega v predel trebuha, kar je povzročilo hude telesne poškodbe z izpadom notranjih organov. Ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico Mackay, kjer se zdravniki še vedno borijo za njegovo življenje, vendar je ostal pri zavesti. Policijska preiskava je razkrila preobrat v dogajanju, saj prvi podatki kažejo, da je mlajši brat morda ravnal v samoobrambi. Po navedbah policije naj bi spor sprožil starejši brat, ki je prvi vzel nož in se z njim spravil na mlajšega. Mlajši brat po dogodku ni pobegnil, temveč je sam poklical reševalne službe in se predal organom pregona. Policija v Guanshanu trenutno preiskuje vse okoliščine dogodka, vključno z navedbami drugih družinskih članov, ki so bili prisotni v hiši.

V iranskem mestu Sarableh so organi pregona identificirali in pridržali glavne akterje nedavnega streljanja, ki je v lokalni skupnosti povzročilo nemir in negotovost. Po poročanju lokalnih oblasti je tožilec okrožja Chardavol potrdil, da so varnostne sile uspešno izvedle operacijo aretacije ključnih osumljencev, ki so neposredno vpleteni v incident. Tožilec je ob tem poudaril, da bodo preostali udeleženci dogodka predvidoma pridržani v naslednjih dneh, saj preiskava še poteka. Pravosodni organi in varnostne službe so v uradni izjavi napovedali odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki kršijo javni red in mir. Poudarjeno je bilo, da pri obravnavi povzročiteljev nasilja ne bo nikakršnega popuščanja ali toleriranja dejanj, ki ogrožajo varnost državljanov. Incident v mestu Sarableh, ki leži v provinci Ilam, je v zadnjih dneh vzbudil precejšnjo pozornost zaradi potencialnega vpliva na stabilnost v regiji, vendar oblasti zagotavljajo, da je situacija zdaj pod nadzorom.

Nekdanji poklicni igralec bejzbola Lenny Dykstra se bo po navedbah pennsylvanijske državne policije moral zagovarjati zaradi obtožb o posesti prepovedanih substanc in s tem povezanih pripomočkov. Incident se je zgodil na novoletni dan, ko je policijska patrulja v okrožju Pike ustavila vozilo, v katerem je bil 62-letni Dykstra potnik. Policisti so v izjavi za javnost potrdili, da bodo vložili obtožnico, vendar podrobnosti o vrsti mamil in specifičnih kršitvah še niso razkrili. Dykstra, ki je v svoji športni karieri blestel pri ekipah New York Mets in Philadelphia Phillies ter si zaradi nepopustljive igre prislužil vzdevek 'Nails', se je po upokojitvi že večkrat srečal s pravosodnimi organi. Njegov odvetnik Matt Blit je napovedal, da bo uradno izjavo glede dogodka podal kasneje. Nekdanji zvezdnik je v preteklosti že prestal zaporno kazen zaradi stečajne prevare, ko je pred upniki skrival predmete iz svoje športne kariere, prav tako pa je bil obsojen zaradi velike tatvine avtomobilov in ponarejanja finančnih listin.

Sofijsko okrožno tožilstvo je vložilo obtožnico proti 36-letnemu moškemu, ki je 4. januarja 2026 okoli 20.30 pred Narodnim gledališčem Ivana Vazova v Sofiji z nožem napadel in poškodoval drugega moškega. Napadalec, ki je bil v preteklosti že obsojen, je žrtvi zadal vbodno-ureznino na levi dlani. Po navedbah tožilstva je dejanje storil iz huliganskih vzgibov na javnem mestu, pri čemer ga oškodovanec ni izzval, prav tako med njima ni bilo predhodnega osebnega sporazuma ali spora. Obtožencu so odredili 72-urni pripor, tožilstvo pa bo za sodišče pripravilo predlog za podaljšanje pripora do začetka sojenja. Policija in tožilstvo nadaljujeta z zbiranjem dokazov, dogodek pa je v bolgarski prestolnici povzročil precejšnje vznemirjenje, saj se je zgodil na priljubljeni turistični in kulturni točki v središču mesta. Preiskava primera trenutno še poteka, da bi ugotovili vse okoliščine tega nasilnega dejanja.

Teheranska policija je identificirala 40 oseb, ki so prek družbenih omrežij širile lažne novice in dezinformacije o nedavnih nemirih. Po navedbah informacijskega centra teheranske policije so osumljenci s pomočjo orodij umetne inteligence prirejali in ponovno objavljali posnetke ter fotografije preteklih protestov. Namen teh dejavnosti naj bi bil po besedah uradnih organov vznemirjanje javnosti in ustvarjanje napetosti v državi. Operacija je bila izvedena na podlagi nenehnega in inteligentnega spremljanja spletnega prostora, zlasti platforme Instagram. Policija je proti vsem identificiranim posameznikom že sprožila ustrezne pravosodne postopke. Gre za prvi večji primer v regiji, kjer so oblasti javno izpostavile zlorabo umetne inteligence za namene širjenja politične propagande in dezinformacij, kar kaže na nove izzive pri nadzoru digitalnih informacij v Iranu.

Okrožno tožilstvo v Sofiji je vložilo obtožnico in odredilo 72-urni pripor za 37-letno žensko, ki je osumljena povzročitve telesnih poškodb svojemu starejšemu očetu. Incident se je zgodil 4. januarja 2026 v stanovanju v sofijski soseski Mladost-3. Po navedbah tožilstva je obtoženka, ki je bila v preteklosti že obsojena, očeta brcala v telo, ga s plastičnim vedrom udarila v obraz in ga vlekla za ušesa. Žrtev je pri tem utrpela lažje telesne poškodbe. Preiskava primera poteka v okviru zakonodaje o preprečevanju nasilja v družini, za kar bolgarski kazenski zakonik predvideva zaporno kazen. Tožilstvo bo na sodišče vložilo predlog za podaljšanje pripora. Dogodek sledi nizu podobnih primerov v bolgarski prestolnici, saj je sodišče konec decembra že obravnavalo primer 57-letnega moškega, obtoženega nasilja nad soprogo, kar kaže na perečo problematiko nasilja v zasebnih gospodinjstvih.